Slovenski dve desetletji v Evropski uniji
V razpravi ob dvajsetletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo smo se ozrli na prehojeno pot, ocenili, kaj je država pridobila s članstvom, in uprli pogled v izzive prihodnosti.
V sredo, 4. aprila, smo v Muzeju novejše in sodobne zgodovine pripravili razpravo ob 20. obletnici članstva Slovenije v Evropski uniji. Dogodek je sovpadal z otvoritvijo začasne razstave “Slovenska evropska pot: 20 let Slovenije v EU”, ki si jo v muzeju lahko ogledate še do 6. junija. V zanimivi razpravi so sodelovali nekateri ključni akterji in pričevalci iz časa pred in ob vstopu Slovenije v EU, ki so izmenjali mnenja o prehojeni evropski poti Slovenije, pa tudi o tem, kako naprej.
Z nami so bili veleposlanica in članica pogajalske skupine za vstop Slovenije v EU Dragoljuba Benčina, nekdanji evropski poslanci Janez Podobnik, dr. Romana Jordan (oba ELS), Mojca Drčar Murko (ALDE) in Aurelio Juri (S&D) ter Lejla Jevrić, študentka prava, rojena prav na dan vstopa Slovenije v Unijo. Posnetek dogodka, ki ga je povezovala novinarka Radia Slovenija Anja Hlača Ferjančič, si lahko ogledate na naših profilih na Youtubeu in Facebooku.
Pristopna pogajanja in vstop v skupnost
Kot so ugotavljali sogovorniki, pogajanja za priključitev niso bila enostavna, vendar so pokazala, da smo kot mlada država presegli lastna pričakovanja. Proces je zahteval preobrazbo celotne družbe in institucij, glede na prejšnje izkušnje bivanja v skupni državi, pa je bilo treba premagati tudi predsodke o izgubi suverenosti.
Slovenija je bila popolnoma pripravljena na članstvo že 2001, a je čakala druge države, da zaključijo pogajanja. Naši opazovalci in prvi poslanci v EP so bili lepo sprejeti, delegacija slovenskih opazovalcev je vedno sodelovala, bilo je veliko medsebojnega spoštovanja in sprejemanja raznolikosti.
Bili smo prvi izmed članic, pridruženih leta 2004, ki smo sprejeli evro, prvi smo se pridružili schengenskemu območju, prvi predsedovali Svetu.
Kaj je članstvo prineslo Sloveniji?
Prisotni so našteli številne koristi članstva v EU. Na prvi pogled so glavne prednosti v gospodarstvu, odprtje velikega trga, povečanje konkurenčnosti, možnost enakopravnega nastopanja z akterji razvitejših držav. Bili smo deležni tudi solidarnosti s strani bolj razvitih držav. Nedavno so postale posebej očitne ogromne prednosti skupnih evropskih politik na področju naravnih nesreč in drugih kriz, pa tudi pri zaščiti potrošnikov in varnosti hrane.
Izpostavljene so bile tudi priložnosti za posameznike na področju študija, dela, potovanja, ... Viden je prispevek naših predstavnikov v političnih in strokovnih krogih. Vsi sodelujoči so se strinjali, da pridoboljene prednosti niso samoumevne in da ne smemo pozabiti na to, kadar smo kritični do nekaterih politik ali ukrepov ali takrat, ko so ogroženi naši privilegiji, recimo vladavina prava.
Pa evropska prihodnost?
Slovenci v prihodnost EU zremo z upanjem in zaskrbljenostjo. Zlasti mladi bodo morali živeti s posledicami podnebnih sprememb, ki se jim lahko upremo le s skupnimi močmi. Med pomembnejše teme se uvrščajo še migracije in demografija, tudi posledice vojn in drugih varnostnih tveganj. Vse to spremljajo občasna trenja med državami članicami in rast populizma. Da bi zmagale demokratične sile, bo potrebno veliko truda in sodelovanje vseh - tudi z glasovanjem na naslednjih evropskih volitvah 9. junija.