Večletni proračun EU in razvoj slovenskih regij

Evropski poslanec dr. Vladimir Prebilič (Zeleni/EFA) je pojasnil, da je predlog sedemletnega proračuna EU za obdobje 2028-2034 ambiciozno zastavljen, saj predvideva približno 2000 milijard evrov. Ambicije glede porabe so večje kot pri prihodkih in ni še jasno, kako bo ta vrzel zapolnjena. Kot je še spomnil, Evropska komisija v svojem predlogu predvideva popolnoma novo strukturo z nacionalnimi ovojnicami, s katerimi razpolagajo članice same: »Komisija je namreč prepričana, da države najbolje vedo, za kaj morajo namenjati sredstva, vprašanje pa je, v kolikšni meri sta v to načrtovanje vključeni regionalna in lokalna raven. In tu imamo v Evropskem parlamentu zelo velike zadržke, zato je parlament Komisiji izrazil svoje nestrinjanje s tem, da bi imela zadnjo besedo nacionalna raven.« 

Kar zadeva delovanje Slovenije v pogajanjih o naslednjem večletnem proračunu EU, je dr. Prebilič izpostavil potrebo sodelovanju, med drugim preko obveznih posvetovanj z lokalnimi skupnostmi. Kot je še dodal, je v predlogu proračuna EU predvidena tudi nova postavka za obrambo v višini 130 milijard evrov, ki gredo v škodo kohezijske politike: »Želel bi si več sredstev za kohezijsko politiko, saj se 60% denarja realizira v lokalnih skupnostih.« Zavzel se je tudi za ustanovitev regij v Sloveniji, kar predvideva tudi ustava: »Vlada se mora ukvarjati samo s strateškimi vprašanji in zagotoviti čim več sredstev iz proračuna EU. Vse uspešne članice so regionalizirane in bolj upoštevajo načelo subsidiarnosti. Združiti je treba znanje na vseh ravneh odločanja in določiti tisto, kar mi lahko, ne tistega, kar bi mi želeli. To je nujno, saj današnja dodana vrednost v Sloveniji ne zadostuje več za vzdrževanje trenutnega življenjskega standarda.«

Državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Srečko Đurov je kot ključni cilj kohezijske politike Slovenije izpostavil visoko kakovost življenja, zato država med drugim potrebuje močna regionalna središča. Med vzroki za razlike med regijami je navedel koncentracijo delovnih mest, sredstev za raziskave, razvoj in inovacije ter sredstev za naložbe v Osrednjeslovenski regiji: »Za močna regionalna središča potrebujemo tudi kohezijska sredstva EU. Koalicija in opozicija tu sedita v istem čolnu, treba je veslati v isto smer. S kohezijskimi sredstvi smo pogosto ravnali na način, 'dajmo vsakemu', potem pa multiplikativni učinki pogosto niso takšni, kot bi si želeli. Naša domača naloga je odločitev o tem, kako porabiti denar v dogovoru z regijami.«

Po besedah Đurova bo Slovenija v naslednjem večletnem proračunu EU imela na voljo okoli 9 milijard evrov, iz nacionalne ovojnice 5 milijard in še 4 milijarde iz centraliziranih razpisov: »Velik izziv bo, kako se bomo organizirali, da bomo te 4 milijarde uspeli počrpati in prenesti v višjo kakovost življenja. Danes so bolj razvite regije sposobne počrpati več sredstev, saj manjše regije nimajo dovolj absorpcijskih zmogljivosti. Zato se bo ključno čim bolje izpogajati na ravni EU in se doma z deležniki lotiti programiranja z določitvijo prioritet za porabo denarja. Kohezijskih sredstev bo namreč v prihodnje manj, precej bolj bomo odvisni od centraliziranih razpisov, za to pa potrebujemo ustrezne kapacitete.« 

Župan Slovenske Bistrice in član Evropskega odbora regij dr. Ivan Žagar je izpostavil, da se v povprečju v EU približno 60% evropskih sredstev porabi v regijah in lokalnih skupnostih. Kot je ocenil, je »kohezijska politika na žalost pogosto bankomat za ostale politike, nove prioritete pa še povečujejo pritisk na kohezijska sredstva.« 

Kot je dodal, je tudi Evropski odbor regij  izrazil zadržke do predloga Evropske komisije, ki je nato sicer naredila manjše popravke, »a ta razprava še poteka in je zelo odvisna od odziva posameznih držav članic.« Tudi dr. Žagar je izpostavil preveliko centralizacijo. »Zavzemam se za obvezna posvetovanja z regionalno in lokalno ravnijo. Doslej so bila ta posvetovanja le navidezna in vprašanje je, koliko smo bili slišani in upoštevani. Občine imamo zelo omejen dostop do sredstev, enakomernega razvoja pa brez pokrajin ne bo mogoče doseči. Pomembno bo tudi, kako učinkovito izrabiti ta sredstva, tudi zaradi dolgih postopkov in birokracije se ta danes ne porabljajo učinkovito. Fleksibilnost bi morali zagotoviti ne samo na ravni držav, ampak tudi na regionalni ravni,« je še menil.

Video posnetek razprave je na voljo na našem Facebook profilu in na kanalu YouTube.