Prvih 100 dni nove Evropske komisije

V razpravi so sodelovali evropski poslanci Milan Zver (EPP), Matjaž Nemec (S&D) in Branko Grims (EPP), prof. dr. Boštjan Udovič s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in izr. prof. dr. Sabina Lange, predavateljica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in na Evropskem inštitutu za javno upravo v Maastrichtu.

Gostje so razpravljali o posledicah obsežnih geopolitičnih in ekonomskih premikov v svetu za Evropsko unijo, zlasti o možnih odzivih Evrope na politične in gospodarske poteze nove ameriške administracije, ter o dosedanjih in napovedanih ukrepih nove Evropske komisije, ki je svoj mandat pričela decembra lani.

Evropski poslanec Milan Zver (EPP) je menil, da se svet geostrateško močno spreminja: »Po padcu Berlinskega zidu še bi bilo tako tektonskih premikov, kot jih vidimo danes. Veliko je negotovosti, živimo svojevrsten kaos v globalnih mednarodnih odnosih.« Sam sicer meni, da se bodo razmere sčasoma umirile. Medtem ko bodo ZDA po njegovih besedah spet pridobile osrednjo vlogo, je Evropa danes zgolj ena izmed regij, ki se zelo bori za svojo vlogo v svetu. »Evropska komisija je prepoznala, da smo preveč izgubili na konkurenčnosti in to bo v ospredju politik v prihodnjih letih. Evropa bo poslej živela drugačno življenje, Bruselj ne bo več močnejši, več samostojnosti bodo dobile nazaj članice in to je dobro,« je še menil. Kot ključne prednostne naloge, ki bi se jim morala EU takoj posvetiti, je omenil deregulacijo in oživitev industrije, skrb za kmetijski sektor in varnost, kjer bodo morale države med drugim močno povečati izdatke za obrambo in povezati vojaške industrijske zmogljivosti.

Po mnenju evropskega poslanca Matjaža Nemca (S&D) se EU v trenutnih geopolitičnih razmerah iz obrobja mize postavlja v povsem irelevanten položaj: »To je posledica predhodno neenotne politike. Če bomo uspeli s proevropsko politiko, ki ne bo niti protrupmovska niti proputinovska, bomo uspešni. Samo močna enotna Evropa lahko konkurira silam kot so ZDA, Kitajska in Rusija. Rešitev ni v zagovarjanju koncepta močnih posameznih nacionalnih držav.« Kot je dodal, danes v EU in v svetu manjka dosledno spoštovanje vladavine prava in pravil, ki jih je mednarodna skupnost uvedla po drugi svetovni vojni: »Tako bo argument moči prevladal nad močjo argumentov. Lastniki digitalnih platform bodo diktirali agendo in ne mednarodne institucije in s tem bomo ogrozili svobodo govora.« V prihodnje je po njegovih besedah nujno ohraniti enotnost Unije, Slovenija pa se mora zavedati, da si lahko kot majhen narod zagotovi obstoj samo kot del evropske družine.

Evropski poslanec Branko Grims (EPP) je bil kritičen do dosedanjega dela Evropske komisije, ki je po njegovih besedah » povsem nedorasla novim razmeram v svetu. Po inavguraciji Donalda Trumpa bi morala iti v isti smeri in to še bolj odločno in hitreje. Evropska komisija bi morala popeljati EU na pot varnosti in blaginje.« Kot je še ocenil, želi ameriški predsednik Trump ZDA, Rusijo in Evropo povezati proti Kitajski, ki je najbolj nevarna. Glede zaostajanja Evrope na področju digitalizacije je poudaril, da »ZDA izumijo, Kitajska proizvaja, Evropa pa regulira. S tem mora Evropa presekati in izkoristiti svoj potencial z deregulacijo ter odstraniti vse, kar uničuje svobodno gospodarsko pobudo. Znižati je treba davke, poenostaviti pogoje poslovanja in narediti EU zanimivo za podjetnike, potem bo zanimiva in politično močna.«. EU bi morala v prihodnje po njegovem mnenju zagotoviti tudi popolno svobodo govora, odstopiti od zelenega prehoda in zaščititi meje. 

Prof. dr. Boštjan Udovič s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je izpostavil, da nova ameriška administracija trenutno ustvarja odnose z Evropo samo preko posameznih evropskih držav in ne preko institucij EU in se zavzel za umirjen pristop: »Če nekdo useka, ni treba vedno usekati nazaj. Evropa trenutno ni poklicana, da bi sodelovala v reševanju ukrajinske krize in to je slabost. Če nisi pri mizi, si na mizi. Trumpova administracija je po eni strani prekletstvo za EU, po drugi pa blagoslov, ker bomo morali poskrbeti sami zase.« Tudi prof. dr. Udovič je ocenil, da želi Trump z vzpostavitvijo boljših odnosov z Rusijo slednjo odvrniti od Kitajske: »ZDA zanima JV Azija ne več Evropa in prej ko se bomo sprijaznili s tem, da se moramo postaviti na lastne noge, lažje nam bo.« Glede zaostanka EU na področju digitalizacije je spomnil, da ima EU izjemno znanje in potencial, treba pa bo najti ravnovesje med regulacijo in svobodo. Podprl je tudi rahel odmik od zelenega prehoda, ki bo prilagojen realnosti, večjo pozornosti strateški varnosti in temu, kako zadržati stanje blaginje in ga nadgraditi: »Izhodišča so nastavljena, hudič je v izvedbi,« je še menil.

Po besedah predavateljice na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in na Evropskem inštitutu za javno upravo v Maastrichtu izr. prof. dr. Sabine Lange se je EU sicer takoj odzvala na odmeven govor podpredsednika ZDA J.D. Vancea na Muenchenski varnostni konferenci: »Prišlo je do srečanj v Parizu, a hkrati že vidimo krizo evropske enotnosti in dilemo, ali gremo naprej tisti, ki smo zmožni, ali vsi. S Trumpom se ne meri moči v javnosti ampak iz oči v oči in z argumenti,« je poudarila. Glede morebitne trgovinske vojne je spomnila, da ima EU na voljo več instrumentov, kot so med drugim izgradnja odpornosti, otežitev sprejemanja ukrepov in pomoč prizadetim, pa tudi diverzifikacija trgovinskih vezi. Kot je še ocenila, lahko po nemških volitvah pričakujemo tudi zbliževanje stališč med Berlinom in Parizom glede večje strateške avtonomije EU, zlasti na področju obrambe. Glede prvih pobud nove Evropske komisije je ocenila, da te temeljijo na poročili nekdanjih italijanskih premierjev Draghija in Lette, ne sledijo pa jim povsem neposredno: »Vsebujejo popravke ob upoštevanju politične realnosti in so bolj prijazne do držav članic ter njihovih zmožnosti.« Recept za Evropo v prihodnje je po njenih besedah povezovanje s tistimi, ki delijo skupne vrednote miru in skrbijo tudi za manjše. 

Video posnetek razprave je na voljo na našem YouTube kanalu.