Kakšen je trajnostni razvoj mest

V razpravi so sodelovali evropski poslanec Matjaž Nemec (S&D), župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec, znanstveni sodelavec na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in član mreže Team Europe Direct dr. Žiga Malek in direktorica Umanotere Gaja Brecelj. Naslovili so trajnostni razvoj mest, evropske politike in zakonodaje, ki prispevajo k doseganju tega cilja, ter govorili o potrebnih ali že načrtovanih ukrepih EU, ki bodo imeli vpliv nanj.

Evropski poslanec Matjaž Nemec (S&D) je spomnil, da je v Bruslju zelena politika visoko na agendi že nekaj let, eni od pobudnikov pa so bili mladi s petkovimi podnebnimi protesti: »Ta politika je danes pod nenehnim udarom, saj imamo kljub ekstremnim vremenskim pojavom še vedno opravka z zanikovalci podnebnih sprememb. Naslednji večletni proračun Evropske unije bo dal velik poudarek prav tem politikam, da bi zagotovili krepitev gospodarstva, ki bo prijazno do ljudi in okolja. V Sloveniji že imamo nekaj dobrih praks, poleg Kranja, ki je zgled na tem področju, je dober primer tudi Velenje«.

Kot je dodal, je v Bruslju »ogromno bitk, da se ohrani in okrepi odnos do narave. Nekateri bi namreč raje več vlagali v oboroževanje in druge politike, ki ne bodo nujno krepile boljšega življenja.« Pozdravil je dejstvo, da so se slovenska mesta organizirala in imajo svojega predstavnika v Bruslju: »Imamo mesta, ki imajo izobražene in ljudi in znajo implementirati ukrepe. Upam, da slovenska vlada v pogajanjih o naslednjem večletnem proračunu EU ne bo zanemarila mest. Posledice podnebnih sprememb nas namreč stanejo bistveno več kot pa ukrepi za prilagajanje in evropska sredstva bodo namenjena prav temu. Za zdaj se zdi, da smo v Bruslju ubranili zelene politike, se pa moramo stalno boriti, da ostanejo v ospredju. V odnosu do okolja moramo delovati globalno, drugače teh izzivov ne bomo mogli rešiti,« je še menil.

Kot je spomnil župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec, Kranj leži ob sotočju dveh rek in se lahko pohvali z veliko zelenja ter bližino gora, »a vse to imamo možnosti nadgraditi. Zato smo se leta 2021 pridružili misiji EU 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do 2030. V pripravo programa smo vključili veliko deležnikov vključno z industrijo in seveda prebivalci, saj ciljev brez teh dveh glavnih deležnikov ni mogoče doseči.« Med konkretnimi ukrepi in projekti je izpostavil energetsko prenovo stavb in promet: »Naš cilj je en avto na družino, a ob tem je nujen ustrezen mestni in lokalni promet,« kjer pa je izzivov še zelo veliko. Izpostavil je tudi težave ob pobudah za ozelenitev na območju parkirišč, ki jim nasprotujejo tako prebivalci kot tudi politični odločevalci: »Morali se bomo odločiti, da ne bomo več zidali na zelenih gozdnatih in kmetijskih območjih, morali bomo graditi v višino. Imamo pa tudi dovolj obstoječih neposeljenih stanovanjskih površin, zato novogradnje niso nujne,« je dodal.

Zavzel se je tudi za izboljšave pri upravljanju z odpadki: »Veliko je že bilo narejenega pri zbiranju in recikliranju odpadkov, kjer je Slovenija najbolj uspešna v EU, a še vedno ne dovolj. Težava je, kaj narediti z odpadki. Soočamo se z odporom do sežigalnic, a najcenejše bi jih bilo predelati v Sloveniji. Želel bi se ene sežigalnice, kjer bi predelali odpadke, ki jih zberemo v vsej državi.«

Znanstveni sodelavec na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in član mreže Team Europe Direct dr. Žiga Malek je dejal, da v  tujini okoljske in podnebne ukrepe načrtujejo za mesta z več kot 500.000 prebivalci:  »Zato v Sloveniji menimo, da mi nimamo težav v mestih in se nas te izzivi in globalni procesi ne tičejo. Posledično zamujamo z ukrepi, kot so namakalni sistemi, sajenje dreves v urbanih okoljih, ipd. Doslej nam je bilo veliko prihranjenega, zdaj pa smo glede ekstremov ujeli priključek, zato nas čaka veliko dela,« je poudaril.

Med konkretnimi ukrepi prostorskega načrtovanja je izpostavil načrtovanje s čim  manj zidanih površin, pri čemer bi morali odvzeti prostor pozidanim površinam in jih preoblikovati v nepozidane: »In prav tukaj imajo težavo župani, ker morajo zagotoviti površine, ki na prvi pogled ovirajo razvoj, v resnici pa je ravno obratno, saj omogočajo, da mesta ostanejo primerna za bivanje, sicer se bodo ljudje izseljevali.«  Kot je še dodal, je treba je izpostavljati pozitivne učinke zelenega prehoda. »Vlaganja pomenijo bolj čist zrak, manj hrupa, bolj prijetna poletja. Vse, kar se dogaja danes, je posledica našega ravnanja v zadnjih desetletjih.«

Direktorica Umanotere Gaja Brecelj je spomnila, da zeleni prehod prišel na agendo, četudi z zamikom glede na opozorila znanstvenikov. »Na planetu ni neomejenih virov in treba je delovati na način, da jih bomo lahko ohranjali. Veseli smo bili, ko je zeleni prehod prišel na agendo, malo manj pa zdaj, ko so v ospredju drugi interesi. Ne gre samo zato, da želimo ohraniti planet zase, ta se bo brez nas dobro znašel, nujno moramo ohraniti pogoje za življenje in to mora biti višje na naši družbeni in politični agendi. Medtem ko se je potrebno na centralni ravni ukvarjati z blaženjem podnebnih sprememb, mora biti prilagajanje domena lokalnih skupnosti. Od odločevalcev moramo terjati ukrepe, s katerimi bi poskrbeli za  učinkovit javni potniški promet, za odpravljanje malih kurišč, za čistejši zrak, da ob nalivih ne bo poplav, da ob vročinskih valovih ne bo presežnih smrti. Tu gre za strukturne probleme.« Kot je dodala, so podnebne spremembe in njihove posledice zgodba neenakosti: »Ne prispevamo vsi enako in ne trpimo vse enako, ko iščemo rešitve, se je treba tega zavedati.«

Glede ravnanja z odpadki je menila, da sežigalnice niso odgovor na preveliko količino odpadkov. »Rešitev je lahko samo zmanjšanje količin odpadkov. Slovenija je uspešna pri ločevanju, ne pa pri predelavi odpadkov,« je dodala. Pri odpadkih bi morali razmišljati v kontekstu krožnega gospodarstva. »Vhodne sestavine bi morale priti iz druge roke, izdelki pa morajo biti narejeni tako, da se jih da po koncu življenjske dobe lahko spet uporabi na drug način.« Izpostavila je tudi pomen samooskrbe pri predelavi hrane. »V EU smo v vrhu po površini nakupovalnih središč in na dnu pri kmetijskih površinah,« je spomnila.

Video posnetek razprave je na voljo na našem Facebook profilu in na kanalu YouTube.