Kako lahko EU pomaga pri reševanju stanovanjske krize

Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji je v ljubljanski Hiši EU pripravila pogovor v ciklu Studio Evropa o izzivih zagotavljanja dostojnih, trajnostnih in cenovno dostopnih stanovanj, kar je problem tako Slovenije kot Evropske unije. 

Po anketi Eurobarometra je v Sloveniji stanovanjska problematika na tretjem mestu najbolj perečih skrbi državljanov. Slovenci namreč v večjem deležu kot prebivalci EU menijo, da bi delovanje na EU ravni lahko imelo pozitiven vpliv na njihova življenja v naslednjem letu (21% v Sloveniji, 15% v EU).

Evropski poslanec Branko Grims (EPP-SDS) je menil, da bi bilo treba stanovanjsko politiko spremeniti na način, da lahko ljudje sami poskrbijo zase. Opozoril je na pomanjkanje zazidljivih zemljišč, dolgotrajne postopke in visoke davke: »Sprostiti moramo slovenski razvojni potencial in spremeniti politike tako, da bodo v korist mladim in slovenskemu narodu, da bo vsak lahko delal in da bo za svoje delo pošteno plačan.« Kritičen je bil do slovenske vlade, ki je »obljubljala 20.000 do 30.000 novih stanovanj, a teh obljub ni uresničila«. Treba bi bilo znižati regulacijo in davke in prišlo bi do padca cen. Po poslančevem mnenju je treba spremeniti prostorsko politiko, sprostiti več gradbenih zemljišč, da lahko ljudje sami poskrbijo zase, in sprejeti spodbude za mlade ter jim omogočiti dostop do posojil.

Poslanec Evropskega parlamenta Matjaž Nemec (S&D-SD) je ocenil, da bi za začetek reševanja stanovanjske problematike v EU potrebovali 300 milijard evrov, od tega vsaj 100 milijard za neprofitna stanovanja. EU naj bi leta 2026 oblikovala načrt s sprostitvijo sredstev iz kohezije in socialnih skladov, je povedal Nemec. »Težav se sicer lotevamo pozno, a končno iščemo rešitve in stvari se premikajo. Imamo ogrodje, v katerega moramo zdaj dati vsebino in do leta 2027 bi morali vzpostaviti infrastrukturo za neposredno pomoč državljanom EU,« je povedal. Kot ključno za Slovenijo vidi sprejetje nepremičninskega davka, pa tudi reformo pravil o državnih pomočeh, zaščito najemnikov, energetsko varčno gradnjo ter pozornost do ranljivih skupin, kot so študenti, mlade družine in upokojenci. 

Prof. dr. Andreja Cirman z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je menila, da so stanovanja ena izmed bolj reguliranih dobrin, ki jih država ne prepušča trgu. Do težav na stanovanjskem trgu je v zadnjih letih prišlo zaradi demografskih gibanj, ko prebivalstvo ob imigraciji upada, a se gospodinjstva drobijo. Zato potrebujemo več stanovanj za isto količino ljudi, je ocenila: »Države niso odreagirale s ponudbo, zato je premalo stanovanj in posledica je, da v urbanih središčih rast cen nepremičnin močno presega rast plač, zato te postajajo nedostopne. Večajo se tudi razlike med urbanimi in ruralnimi okolji. Na najslabšem so mladi.« 

Cirmanova je dejala: »Lastniška stanovanja bodo bolj dostopna, če jih bomo ceneje zgradili. Toda naša stavbna zemljišča so zelo draga, postopki so nenormalno dolgi in to se pozna v ceni stanovanj. Najemnega sektorja pa je razmeroma malo. Veliko ljudi živi v nepremičninah v lasti sorodnikov. Javnega in zasebnega najema je približno po 4%. Čeprav so stanovanja namenjena stanovanjski rabi, je zasebni najem odšel v druge panoge, kot je turizem in oddaja študentom, čeprav bi bilo ceneje zgraditi študentske domove. Demografija sicer kaže, da do 2040 potrebujemo še 20.000 stanovanj.« Opozorila je, da je v Sloveniji 160.000 praznih stanovanj, težava pa je tudi, da zakonodaja ščiti najemnike, stanodajalcev pa ne.

David Muster iz sindikata Mladi plus je kritiziral, da je stanovanjska politika prepuščena trgu in da si zato nekateri kopičijo stanovanja. Podpira uvedbo nepremičninskega davka. Kot ključne težave mladih je izpostavil še nizke dohodke v primerjavi s cenami stanovanj oziroma najemnin in prekarizacijo dela, zaradi česar ne pridejo do posojil. 

Po podatkih Statističnega Urada RS so se leta 2024 mladi v Sloveniji odseljevali od doma pri starosti skoraj 29 let, evropsko povprečje pa je 26 let. Najbolj zgodaj se mladi od doma selijo na Finskem, pri 21-ih letih, najkasneje pa na Slovaškem, v Grčiji in na Hrvaškem, pri  31-ih letih. V Sloveniji je lani pri starših živelo 79,7 % mladih, starih med 16 in 29 let. Na Danskem, denimo, je mladih doma samo 32,8 %.

Čeprav sistemsko urejanje problematike ostaja v pristojnosti notranje politike vsake države članice, se je aktivirala tudi EU. Evropski parlament je pred dobrimi štirimi leti pozval Komisijo in države članice, naj povečajo naložbe v socialna, javna, energetsko učinkovita, ustrezna in cenovno dostopna stanovanja ter odpravijo naložbeno vrzel v cenovno dostopna stanovanja. 

Parlament je ustanovil posebni odbor za stanovanjsko krizo (HOUS), ki bo konec leta pripravil poročilo s predlogi rešitev za dostojna, trajnostna in cenovno dostopna stanovanja.

Komisija je poleti začela javno posvetovanje o evropskem načrtu za cenovno dostopna stanovanja. Načrt za reševanje strukturnih izzivov, sprostitvi javnih in zasebnih naložb ter izboljšanje dostopa do cenovno dostopnih stanovanj bo objavila spomladi. Javna razprava poteka še do 17. oktobra 2025. Institucije, strokovna in splošna javnost lahko svoj prispevek oddajo z odgovorom na podroben spletni vprašalnik.

Video posnetek razprave je na voljo na našem Facebook profilu in na kanalu YouTube.