Kako bi dijaki programa EPAS končali vojno v Ukrajini

Na Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica je potekala razprava dijakov 12 srednjih šol iz vse države z naslovom »Če bi jaz odločal/a o vojni v Ukrajini in scenarijih za razrešitev konflikta, bi ...«. V izobraževalnem programu Šola ambasadorka Evropskega parlamenta so dijaki predstavili svoje ideje o vojni in njenemu koncu ter o tem razpravljali z evropskima poslancema dr. Milanom Zverom (EPP) in dr. Vladimirjem Prebiličem (Zeleni) ter s profesorico obramboslovja s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani doc. dr. Jeleno Juvan. 

O največji vojni v Evropi po letu 1945 so dijaki nanizali vrsto razmišljanj in ocen. Profesorica Juvanova ter poslanca Prebilič in Zver so predloge komentirali, na koncu pa odgovarjali tudi na vprašanja.

Dijaški predlogi

Na Gimnaziji Brežice so predlagali, da se takoj prekine ogenj in začno mirovna pogajanja za tesno zaprtimi vrati. Mediator naj bo nevtralna država (Švica, Avstrija) ali Organizacija združenih narodov (OZN). Ukrajine ne bi smeli ozemeljsko deliti.

Dijaki novomeške srednje elektro-tehnične šole in tehniške gimnazije menijo, da je ruska okupacija delov Ukrajine nesprejemljiva, obenem pa se zavedajo, da bi se jim Rusija težko odrekla. Okupirana področja bi morali dati pod nadzor Rusije, Ukrajine in OZN. Prebivalci bi se sami odločali za državljanstvo ene ali druge države.

Z Ekonomske šole Novo mesto so povedali, da bi lahko med ukrajinskimi in ruskimi šolarji vzpostavili stik po spletu in socialnih omrežjih. OZN bi moral pobirati poseben davek na prodano orožje. 

Dijaki Strokovno izobraževalnega centra Ljubljana predlagajo naslednje: Mednarodna skupnost bi morala prisiliti Ukrajino in Rusijo, da se začno pogajati, na pogajanjih pa bi bili prisotni tudi predstavniki okupiranih območij. Ukrajina bi morala postati nevtralna država.

Gimnazijci iz Ljutomera so o vojni povprašali umetno inteligenco, ki predvideva, da bo Rusija do leta 2027 zasedla novih 10.000 kvadratnih kilometrov Ukrajine. To bi zahtevalo 75.000 mrtvih vojakov na ukrajinski in 140.000 na ruski strani, civilnih žrtev pa še enkrat več. Zato je sklenitev miru nujna.

Dijaki Gimnazije Ptuj predlagajo, naj se zamrznjeno rusko premoženje v tujini, ki znaša 140 milijard evrov, nameni za obnovo Ukrajine. Evropa mora postati energetsko neodvisna od Rusija. Sankcije proti Rusiji bi morali zaostriti in bolj dosledno izvrševati. 

Novomeški gimnazijci predlagajo izvedbo volitev na okupiranih območjih. Omogočili bi preselitev prebivalcev, če si to želijo. Lahko pa se vzpostavi območje tako imenovanega zamrznjenega konflikta, podobno kot v Koreji: meja je začasna, a ljudje ne umirajo več.

Drugačnega mnenja pa so bili dijaki Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor: Slovenija in Evropska unija (EU) bi morali ustaviti denarno pomoč Ukrajini zaradi nesmotrne rabe. Kritični so zaradi vloge ZDA in zaradi »agresivnega širjenja zveze Nato na vzhod«. Vojna v Ukrajini je v resnici vojna med imperialističnimi velesilami, so prepričani dijaki.

Na novomeški strojni šoli pa predlagajo, naj EU posreduje v sporu in naj k pogajanjem povabi še ZDA in OZN. 

Na Ekonomski šoli Ljubljana pa so podali predlog, naj se Rusiji v zameno za umik vojske iz Ukrajine ponudi odprtje evropskega energetskega trga. Med Rusijo in Ukrajino naj se vzpostavi 30 kilometrski vmesni nevtralni pas pod mednarodnim nadzorom. Na Krimu se izvede referendum, glasujejo pa lahko tudi begunci z okupiranih območij.

Odziv politike in stroke

Gosti razpravljalci so predloge pohvalili, komentirali in povedali svoje mnenje, kaj bi se dalo in kaj ne. Juvanova je bila mnenja, da smo v Evropi na področju varnosti zaspali. To ni vojna, kot smo si jo predstavljali za 21. stoletje. Ni visokotehnološka, marveč je v marsičem podobna celo I. svetovni vojni. Novost pa so brezpilotni letalniki, ki so se pokazali kot izjemno učinkoviti.

Podobno je razmišljal tudi poslanec Zver. Večina držav je zanemarila obrambno varnost, baltske države bi po ocenah strokovnjakov Rusija lahko premagala v dveh urah in pol, je povedal. Isto velja za Nemčijo, ki je dajala za vojsko samo 0,7%, vse dokler ni Donald Trump rekel kanclerki Angeli Merkel, naj sama poskrbi za varnost. To je po Zverovih besedah prineslo premik v razumevanju evropske obrambne politike. Prepričan je, da bi EU lahko igrala večjo vlogo pri iskanju rešitev za Ukrajino. Poudaril je tudi, da evropske države veliko vlagajo v vojsko, kar je primerljivo z ruskimi vlaganji. Na koncu pa je napovedal: »Videli boste, do leta 2050 se bodo meje sveta, Evrope in Balkana spreminjale.«

Poslanec Prebilič je rekel, da bo mir, žal, možen samo s spremembo meja. »Pri nas smo napačno razumeli pomen Nata,« je povedal in rekel, da če država ni dobro oborožena, ji tudi Nato ne more pomagati. Opozoril je tudi na težavo EU, v kateri je 27 vojska, saj ima vsaka svoj tip orožja. Naštel je več vrst tankov, kar otežuje sodelovanje. Pred vlaganjem denarja v nakup novega orožja predlaga uskladitev oboroževalne tehnologije med državami članicami EU.

Celotno debato med mladimi ambasadorji Evropskega parlamenta ter razpravljalci si lahko ogledate na tej povezavi.