Dijakinje in dijaki programa EPAS za jasno zakonodajo ter odgovorno rabo umetne inteligence

Poslanka Zala Tomašič je uvodoma poudarila, da umetna inteligenca sama po sebi ni niti dobra niti slaba. "Je orodje. Od nas pa je odvisno, kako jo uporabljamo," meni in ob tem doda, da umetna inteligenca ne more nadomestiti kritičnega razmišljanja. Predvsem pa je pomembno, opozarja, da se o tej temi izobražujemo.

Pomembna je varna in odgovorna raba novih orodij

Matjaž Nemec je med razpravo spomnil, da je Evropski parlament lani sprejel akt o umetni inteligenci. "Smo prve države v globalnem smislu, ki nagovarjamo regulativni in zakonodajni okvir uporabe ali morebitne zlorabe novih orodij," je dejal, poslanka Zala Tomašič pa je v nadaljevanju razprave dodala, da si želi, da bi sprejeli zakonodajo, ki hkrati ščiti nas, dovoljuje pa tudi vse inovacije.

S tem ko je umetna inteligenca vse bolj vpeta v naša življenja, se poraja tudi vprašanje, kaj narediti, da mlade spodbudimo ne le k uporabi, pač pa tudi k etični, varni in odgovorni rabi tovrstnih orodij. Nemec kot eno od rešitev vidi v tem, da se v šolski sistem vnese predmet, ki bo mlade ozaveščal, seznanjal, informiral in učil o tem, kakšne so prednosti in slabosti. 

Zala Tomašič je na dogodku spomnila še, da je potrebno spodbujati celoten potencial umetne inteligence. "Umetna inteligenca ni samo to, da greš na chat GPT in rečeš: 'Napiši mi seminarsko nalogo o razlikah med krščanstvom in islamom.'" Umetna inteligenca prinaša izboljšave na številnih področjih, mi pa se moramo poskušati naučiti, kako jih uporabljati.

Umetna inteligenca ne sme nadomeščati človekovih odločitev na občutljivih področjih

Predlogi slovenskih srednješolk in srednješolcev so se osredotočali na smiselno vključevanje digitalizacije in umetne inteligence v vsakdanje življenje. Skupna misel je bila, da mora tehnologija služiti človeku in ne obratno. Predlagali so zgodnje izobraževanje o digitalni pismenosti. To bi se, menijo, morali že učiti že v osnovnih šolah. Otroci naj bi se učili o varni rabi spleta, prepoznavanju lažnih informacij, upravljanju osebnih podatkov in osnovah umetne inteligence. Znanje naj omogoča razumevanje tehnologije in večjo varnost, so opozorile dijakinje in dijaki. Poseben poudarek so mladi dali temi o tem, da umetna inteligenca ne sme nadomeščati človekovih odločitev na pomembnih in občutljivih področjih, kot so zaposlovanje, pravice ali šolsko ocenjevanje. Namesto tega naj se uporablja tam, kjer lahko izboljša kakovost življenja – v zdravstvu, izobraževanju, prometu in turizmu, kjer bi umetna inteligenca lahko ponujala personalizirane predloge glede na interese obiskovalcev ter pomagala razpršiti obisk na okoljsko manj obremenjene lokacije.

Umetna inteligenca postane nevarna, če ni pravilno regulirana

Med dogodkom so mladi poudarili tudi potrebo po močnejši zakonodaji za varovanje osebnih podatkov ter po nadzoru nad umetno inteligenco, da se prepreči manipulacija in zloraba. Predlagajo tudi, da Evropska unija okrepi svojo digitalno suverenost, vlaga v raziskave in razvoj evropskih rešitev ter postane vodilna pri oblikovanju globalnih etičnih smernic.

Dijakinje in dijaki so na dogodku dali tudi pomembno sporočilo. Umetna inteligenca sama po sebi ni nevarna – nevarna postane, če ni pravilno regulirana. Zato predlagajo jasno zakonodajo in odgovorno uvajanje umetne inteligence v gospodarstvo, šolstvo in zdravstvo. Hkrati poudarjajo, da je ključno ohraniti človeški stik, etične vrednote in trajnost. Tehnologija naj dopolnjuje resnično izkušnjo, ne pa jo nadomešča. Skupna vizija naj bo pametna in odgovorna uporaba umetne inteligence za oblikovanje boljše prihodnosti za vse.

Posnetek debate si lahko ogledate na našem YouTube kanalu.

Naslednja in hkrati zadnja debata v tem šolskem letu debata v okviru serije Če bi jaz odločal_a bo potekala 23. maja v Ivančni Gorici. Mlade ambasadorke in ambasadorji programa Šola ambasadorka Evropskega parlamenta se bodo z dvema evropskima poslancema ter strokovnjakinjo pogovarjali o vojni v Ukrajini ter scenarijih za razrešitev konflikta.