Dan Evrope: Za močno Evropo vrednot

V pogovoru, ki je potekal v Hiši EU v Ljubljani, so sodelujoči razpravljali o prednostih, ki jih Evropska unija prinaša svojim državljanom v smislu kakovosti življenja, gospodarske konkurenčnosti, varnosti in demokracije, pa tudi o (ne)uspehu Unije z današnjega družbeno-političnega vidika, zlasti v povezavi s temeljnimi vrednotami, na katerih temelji. 

V razpravi so sodelovali evropski poslanci dr. Vladimir Prebilič (Zeleni/EFA), Matjaž Nemec (S&D) in mag. Branko Grims (EPP), vodja predstavništva skupine EIB v Sloveniji dr. Simon Savšek in nekdanji visoki uradnik Evropske komisije in nekdanji svetovalec predsednice Republike Slovenije za evropske zadeve dr. Zoran Stančič. 

Evropski poslanec dr. Vladimir Prebilič (Zeleni/EFA) je poudaril, da je EU eden najbolj uspešnih evropskih projektov sploh: »Napredovala je v blagostanju in uspeli smo jo postaviti na geopolitični zemljevid. Projekt sicer ima pomanjkljivosti, brez EU bi bilo državam, zlasti majhnim kot je Slovenija, bistveno težje.« Kot je še spomnil, Unija glede vrednot predstavlja zavetje najbolj demokratičnih načel na našem planetu: »Vedno je prostor za izboljšave, demokracija je namreč proces, ki je v nenehni izgradnji. Če je ne nadgrajuješ, se sam razgrajuje.« V EU lahko spodbujamo demokracijo brez da jo izvažamo, države na Zahodnem Balkanu denimo vabimo, da bi sprejele temeljna načela demokracije. Glede prihodnosti in aktualnih izzivov, ki so pred EU, je dr. Prebilič izpostavil  demokratični deficit, zlasti ko gre za skladen regionalni razvoj EU, in nujnost poglobitve sodelovanja na področjih kapitalskih trgov, energetske unije in obrambe.

Po besedah evropskega poslanca Matjaža Nemca (S&D) je EU projekt v nastajanju. »Imamo okvir, ki ni idealen in ga mora današnja generacija nadgraditi, ključno je poleg gospodarske moči ohraniti tudi status Unije kot poroka mednarodnega prava in človekovih pravic v svetu. Vprašanje je, ali bomo imeli v Uniji v prihodnosti več ali manj Evrope«. Med ključnimi izzivi je omenil upadanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva in življenjskega standarda: »Skrajni čas je , da se evropsko gospodarstvo osamosvoji od tistih, ki so nas omejevali pri inovacijah in samostojnosti glede dostopa do energentov in naravnih virov. Po drugi strani pa je na preizkušnji tudi t.i. mehka moč EU v odnosu do temeljnih vrednot, kjer ne sme biti dvolična.« Spomnil je na več aktualnih procesov, ki trenutno tečejo v EU od deregulacije, pogajanj o naslednjem večletnem proračunu povezave, sklepanja trgovinskih sporazumov s tretjimi državami, obnove Ukrajine in vnovičnega definiranja odnosov s ključnimi mednarodnimi akterji, kot so ZDA, Kitajska, pa tudi Rusija.

Kot menil evropski poslanec mag. Branko Grims (EPP), je projekt EU nastal na temelju krščanskih vrednot zahodne civilizacije: »Dokler  je deloval na teh temeljih, je deloval odlično. Danes pa je bruseljska birokracija zelo odtujena od realnega stanja. EU potrebuje drugačno vodenje in vrnitev k svojim temeljnim krščanskim vrednotam, sicer  EU in Evrope kmalu ne bo več.« Kot je še menil, je EU povezava suverenih držav, ki so del svojih pristojnosti prostovoljno prenesle na povezavo, da bi določene naloge opravljale uspešneje. Izpostavil je zaostajanje EU na področju gospodarskih kazalcev v primerjavi z ZDA po letu 2008: »Medtem ko je Donald Trump sprostil razvojni potencial ZDA, Evropska komisija vztraja pri novi regulaciji, ki duši gospodarstvo in podjetništvo. Evropski parlament si prizadeva za to, da bi se regulacija zmanjšala.  EU je bila v preteklosti zelo pomemben mednarodni dejavnik, danes pa postaja nepomembna, ker je gospodarsko šibkejša,« je še dodal.  

Vodja predstavništva skupine EIB v Sloveniji dr. Simon Savšek je evropski projekt označil kot projekt miru in svobode: »To so naši temelji in treba je graditi na tem, kar smo v zadnjih desetletjih ustvarili. Vrzel med produktivnostjo EU in ZDA je res zelo velika in moramo jo čim prej zapreti. Zaostajamo pri produktivnost dela, kjer je težava naša demografija, in tudi pri produktivnosti kapitala in inoviranju, saj približno 80% vseh naložb zagotovi zasebni sektor in vprašanje je, kako privabiti zasebni sektor k evropskim javnim razpisom, kako dobro razviti finančne instrumente in kako bolje usmeriti sredstva iz naslednjega večletnega finančnega okvira EU.«  Dr. Savšek je spomnil na Draghijevo poročilo, ki med drugim ugotavlja, da je danes Evropa po obrambnih in varnostnih izdatkih druga na svetu: »Toda tega ne vidimo, ker imamo razdrobljen trg, težava pa je tudi nepopolno delovanje notranjega trga, kjer imamo še veliko neizkoriščenega potenciala.«

Nekdanji visoki uradnik Evropske komisije in nekdanji svetovalec predsednice Republike Slovenije za evropske zadeve dr. Zoran Stančič je poudaril, da je EU še vedno najboljši prostor za življenje na svetu, kjer uživamo največ pravic, kjer obstaja visoka stopnja solidarnosti in zaščite okolja,  »zato smo lahko na Evropo ponosni in moramo zanjo skrbeti skupaj. Če ne bi bili uspešni, si ljudje ne bi želeli živeti tukaj in tudi ne bi bilo želja po vstopu v EU. To ne pomeni, da nimamo izzivov in da niso potrebne izboljšave, toda moramo skupaj poiskati način, kako se jih lotiti. Gre za izzive, ki zadevajo celotno človeštvo, kot so denimo podnebne spremembe.« Glede pristopa k reševanju aktualnih težav Unije, kot so odvisnost od surovin, zaostanek pri tehnološkem razvoju in digitalni prehod, je dr. Stančič ocenil, da se moramo odločiti, »ali lahko to rešujemo z večjo suverenostjo držav ali s tesnejšim sodelovanjem; v prvem primeru bomo postali vsi skupaj in vsaka država drobtinice na pladnju velesil, zato moramo najti pameten način za sodelovanje, spoštovanje razlik in za skupne odgovore na te izzive. Le tako bomo lahko ostali pomemben mednarodni dejavnik.«

Po razpravi je pred Hišo EU potekala aktivacija državljanov z ulično gledališko skupino Ane Monroe. V izvirni umetniški predstavi so iskali »izgubljeno Evropo«, da bi ji v čast predstavili poseben ples. Hkrati je Center za zagovorništvo z interaktivno stojnico in poslikavo platnenih vrečk spodbujal solidarnost, mreženje in širjenje pozitivnih sporočil v javnem prostoru. 

Video posnetek razprave je na voljo na našem Facebook profilu in na kanalu YouTube.  Videoposnetek v visokokakovostni resoluciji, primerni za televizijsko predvajanje, je na voljo na tej povezavi.