43 % mladih bi v primeru vojne pobegnilo iz Slovenije

Na okrogli mizi Evro-atlantskega sveta Slovenije (EASS) 19. junija v Ljubljani so govorili o prihodnosti slovenske obrambe. Predsednik EASS dr. Iztok Prezelj je poudaril, da je ključ obrambe vojska, kar pa brez zdravega domoljubja in vrednot ne bo dovolj: »Če tega ne znamo, nismo vredni svoje države.« Prezelj, ki obramboslovje predava na Fakulteti za družbene vede meni, da je treba poklicnim vojakom izboljšati pogoje za delo, saj so v stalni pripravljenosti 24 ur na dan. Državni sekretar obrambnega ministrstva Boštjan Pavlin je povedal, da se bo Slovenska vojska v letih 2024-26 okrepila s 1000 ljudmi. Ocenil je, da se vojska zelo razvija. Upokojeni brigadir Jože Konda, prvi poveljnik slovenske zračne in protizračne obrambe, pa je prepričan, da je trenutna vojaška pripravljenost Slovenske vojske »nižja kot kdajkoli prej«. Kritičen je bil do tega, da na okrogli mizi med razpravljavci ni nobenega pripadnika vojske, marveč samo teoretiki.

Nekdanji evropski poslanec obramboslovec dr. Klemen Grošelj je napovedal veliko sprememb na področju varnosti: prihodnje vojne bodo obsegale celotno družbo, z vsemi družbenimi podsistemi. Poudaril je, da bo nemških 225 milijard za vojsko spremenilo razmerja v EU. Obenem pa je rekel, da EU trenutno lahko naredi samo 15 novih bojnih letal letno. Omenil je še, da je leta 1938, tik pred začetkom druge svetovne vojne nevtralna Nizozemska za orožje namenila 4% proračuna, Nemčija pa 25: »Vemo, kako se je to končalo.« Glede večanja slovenskih vojaških sposobnosti pa je dejal, da ni optimist in da si številke, ki jih podaja vlada, lahko različno razlagamo in da se marsikaj skriva v podrobnostih.

»Slovenija ni sama od sebe prišla v Nato in EU. Tu je bilo trdo delo,« je ocenil veleposlanik Vojko Volk, državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade. »Imamo hibridno vojno in hibridne napade, zato potrebujemo tudi hibridno obrambo. EU se mora pripraviti, če bodo ZDA odšle iz Nata in bomo ostali sami,« je dejal Volk.

Profesorica obramboslovja s FDV dr. Jelena Juvan je predstavila anketo med mladimi v starosti 18-26 let, po kateri bi jih v primeru vojaške agresije 30% prijelo za orožje, 43% pa bi jih zapustilo državo. Zaključila je z ugotovitvami nacionalne raziskave o telesnih sposobnostih otrok, ki pravi, da so sodobni mladostniki v primerjavi z nekaj generacijami nazaj »šibkejši, počasnejši, debelejši in agresivnejši«.